Pisarniško pohištvo Bene

Pozdravljeni v svetu sodobnih ustvarjalcev

»Naš novi sodelavec dosledno nosi črna oblačila," je v pogovoru pripomnila Birgit. »Logično,« ji je odgovoril Markus z nasmehom na obrazu, »saj vendar dela v kreativnem oddelku.« Čeprav ljudje občasno klišejsko razmišljamo in čeprav ti klišeji večinoma ne popisujejo dejanskega stanja v družbi, zagotovo velja, da ustvarjalno mišljenje ni več značilno zgolj za ljudi, ki delajo na ožjem področju kake stroke, kot je na primer kreativni oddelek. V sodobnem delovnem okolju mora že prav vsak izkazati željo po raziskovanju in sposobnost ustvarjalnega reševanja problemov in iskanja novih zamisli.


Doba gospodarjenja z znanjem

Zanje predstavlja gonilno silo sodobnega časa. Toda bogato faktografsko znanje ne zadostuje več. Znanje dobi uporabno vrednost šele, ko zna človek dane podatke preoblikovati v nove zamisli in rešitve. In tu v ospredje stopijo ustvarjalni ljudje. Le kdo so ustvarjalni ljudje? Zgolj umetniki, oblikovalci, tržniki in razvojniki ali tudi ljudje iz drugih delovnih področij? Znano je, da ima vsak človek zmožnost, da deluje ustvarjalno. Toda v preteklih časih takšen pristop k reševanju problemov ni bil tako cenjen, kot je danes. Pred zgodovinsko dobo, ki v ospredje postavlja znanje in gospodarjenjem z njim, so človekovo delo zaznamovali enosmerni delovni procesi. Rutinsko delo je bilo pomembnejše od ustvarjalnega mišljenja. Cenjen je bil posameznik, ki se je hitro naučil, kako poteka posamezno opravilo, in ki je svoje delo opravljal hitro in zanesljivo. Veliko manj pa so bili iskani posamezniki, ki so znali razviti nove pripomočke in postopke. Takšen pogled na delo se je v zadnjih desetletjih močno spremenil. Manj je rutinskih del in veliko več del, ki od posameznika zahtevajo analitičen pristop k izvajanju nalog ter izmenjavo podatkov z drugimi. Skoraj 80 % zaposlenih v razvitih deželah opravlja poklic, pri katerem morajo obdelovati podatke. Zato ne preseneča, da so danes cenjeni in tudi dejansko iskani ljudje z ustvarjalnim in inovativnim mišljenjem.


Ustvarjalnost kot vrednota

Zanimive so tudi smernice, katerim sledijo današnja podjetja. Raziskave so pokazale, da 68 % sodobnih podjetij večjo vrednost pripisuje nematerialnim dobrinam kot materialnemu premoženju. Le 28 % je takšnih, ki menijo, da sta obe dobrini enako pomembni. To pomeni, da so denarno največ vredni dejavniki, kot so vrednost blagovne znamke, znanje in izkušnje podjetja (Know-how), zmožnost ustvarjanja novosti in pridobivanja patentov. Celo število prijavljenih patentov se je od leta 2000 do danes močno povzpelo. V letu 2007 je bilo namreč prijavljenih dvakrat več patentov kot sedem let poprej. Ustvarjalnost je tako postala eden izmed najpomembnejših ekonomskih dejavnikov.


Ustvarjalni razred


Med ustvarjalne industrijske veje že dlje časa uvrščamo oblikovanje, trženje, arhitekturo, glasbeno in filmsko industrijo ter umetnost. To pomeni, da ustvarjalno mišljenje zaznamuje in vodi vse delovne procese teh področij. Presenetljiv je podatek, da je področje kulture in kreative v Nemčiji po dobičkonosnosti na tretjem mestu, in sicer takoj za avtomobilsko proizvodnjo ter proizvodnjo strojev in naprav.

Ameriški sociolog Richard Florida je v svoji knjigi Vzpon ustvarjalnega razreda (The Rise of the creative class) podal svoj pogled na pomen ustvarjalnosti za sodobno gospodarstvo. Ustvarjalni razred po njegovih besedah predstavlja ekonomsko pomemben temelj sodobne družbe. Več kot tretjino vseh ameriških zaposlenih uvršča v ustvarjalni razred, ki letno prigospodari približno polovico bruto domačega produkta. Ob tem je treba poudariti, da je Richard Florida pojem ustvarjalnega razreda nekoliko drugače opredelil. Jedro razreda predstavljajo ljudje, katerih glavna naloga je ustvarjanje nečesa novega. Njihove dovršene rešitve in zamisli zagotavljajo razvoj novih izdelkov, izboljšanje delovnih procesov in uveljavljanje novih pogledov na stanje v gospodarstvu. V to skupino ljudi sociolog Florida uvršča tudi ustvarjalne poklice, kot so odvetniki, učitelji in profesorji, direktorji, svetovalci, razvojniki programskih rešitev, inženirji, zdravniki in drugi. Čeprav glavna naloga omenjenih profilov ni, da ustvarijo nekaj novega, morajo ljudje v teh poklicih pokazati precejšnjo mero samostojnega mišljenja in ustvarjalnega reševanja problemov. Navsezadnje se ti ljudje velikokrat srečujejo z reševanjem zapletenih nalog.


Kam gredo ustvarjalni ljudje?

Sociolog Florida v svoji knjigi navaja delovna področja, ki so zanimiva za ustvarjalne ljudi, in dejavnike, ki najbolj vplivajo na porast števila pripadnikov tega razreda. Med slednje uvršča tehnologijo, nadarjenost in strpnost. Medtem ko sta prva dva dejavnika že dolgo poznana, predstavlja strpnost nov pogled na današnje gospodarstvo. Strpnost opredelimo kot odprtost in dojemljivost za novosti. Sociolog Florida kot merilo za stopnjo strpnosti navaja zmožnost sožitja posamezne skupnosti z marginalnimi skupinami, kot so med drugim homoseksualci in umetniki. Zato je uvedel t. i. boemski indeks, s katerim lahko evidentiramo število umetnikov, ki živijo na nekem področju, in razvil tezo, da na področjih, kjer so ljudje strpni, živi veliko umetnikov oziroma da se bo na področjih, kjer živi veliko umetnikov, z veliko verjetnostjo naselilo večje število ustvarjalnih ljudi. Čim več je v skupnosti ljudi z različnimi osebnostnimi lastnostmi, tem več možnosti je za izmenjavo podatkov in ustvarjanje novih zamisli. In ravno slednje v veliki meri vplivajo na razcvet gospodarstva.

Mesta in pokrajine lahko na podlagi teh ugotovitev ustvarijo privlačno in spodbudno okolje za ustvarjalne ljudi, kajti po besedah sociologa Floride v svetu že poteka pravi boj, kdo bo k sebi privabil večje število ustvarjalnih ljudi. In prav ta boj bo imel v gospodarstvu 21. stoletja odločilno vlogo, še navaja sociolog Florida v eni izmed svoj zadnjih knjig The flight of the creative class (2006).


Kaj povezuje ustvarjalne ljudi?

Kaj povezuje ustvarjalne ljudi? Odgovor na to vprašanje je enostaven: velika mera samostojnosti in prilagodljivosti. Ustvarjalni ljudje samostojno in neodvisno od navodil nadrejenih razvijajo nove zamisli in rešitve, ki zaznamujejo sedanje dogajanje in dogajanje v prihodnosti.

Da takšen način dela in življenja ne prinaša zgolj prednosti, je večini že postalo več kot očitno. Velikokrat ustvarjalni ljudje ne dobijo podpore v primeru, ko katera izmed njihovih novih zamisli ali rešitev spodleti. Poleg tega so nekateri prisiljeni k temu, da se samozaposlijo, pri čemer jim sposobnost prilagajanja predstavlja oviro, pot iz JAZ-podjetja pa postane zelo težavna.


Ustvarjalne skupnosti

Socialne mreže, ki temeljijo na medsebojni pomoči in navdihu, niso odločilne zgolj v tem primeru. Navdušenim ustvarjalnim posameznikom nudijo vzpodbudno okolje. Takšen primer je Uchronia community – skupnost, ki sta jo ustanovila priznana belgijska oblikovalca Jan Kriekels in Arne Quinze. Ustvarjalnost sta povezala z duhovnostjo. To pomeni, da se v tej skupnosti vzpodbujajo razmišljanje o lastnih vrednotah, izogibanje miselnim ideologijam in usmeritev k globalnemu sporazumevanju. Zamisel očitno žanje uspehe, kajti skupnost iz dneva v dan šteje več pripadnikov ter podpira razvoj več novih zamisli, rešitev in izdelkov.

Podobne skupnosti ustvarjalnih ljudi najdemo tudi na treh krajih na Dunaju: v poslovnih središčih Schraubenfabrik, Hutfabrik in Rochuspark, kjer lahko ustvarjalni posamezniki najamejo poslovne prostore po motu Domača pisarna je preteklost, sedaj je v ospredju delo v skupnosti. Kdor ne želi delati doma in kdor želi delovni dan preživeti v družbi enakomislečih, lahko v teh prostorih izkoristi vse prednosti vzpodbudnega okolja. Prav tako lahko tu sodeluje z drugimi podjetniki v skupnih projektih in sklepa nova poslovna poznanstva. Če na primer nekdo v poslovnem središču potrebuje grafika, se obrne na osebo tega profila v središču, namesto da bi iskal zunanjega sodelavca. Navsezadnje ti ljudje niso prikrajšani niti za zabavo, kajti tudi družabne prireditve se odvijajo na ravni celotnega poslovnega središča.

Anna Voltren