Third Places. Delo na različnih lokacijah.
V hotelu, lokalu ali na vlaku … intelektualno delo se vse pogosteje odvija izven pisarne. Skrajni čas torej, da si dovolite pogled, ki seže dlje od pisalne mize: Katere lokacije izbiramo, ko gre za delo in zakaj? In kako lahko že obstoječe delovne prostore koristno oblikujemo?Ne samo posedanje na kavču
Delo izključno v pisarni – tako je bilo nekoč. Nekoč smo veljali za produktivne samo takrat, ko smo sedeli za pisalno mizo. In nekatera podjetja so še vedno ujeta v takšno razmišljanje. Vendar pa je takšno dojemanje dela komaj še odsev današnje resničnosti, kot je ugotovil tudi oblikovalski dvojec PearsonLloyd, iznajditelj konceptnega pohištva PARCS. »Da bi spoznali, da tudi oseba, ki med delom sedi na kavču, prispeva k dodani vrednosti podjetja, je potrebna velika mera razgledanosti, občutka za realnost in naprednega razmišljanja.« Dodana vrednost danes nastaja na povsem različnih lokacijah – tako na posebnih mestih v pisarni kot tudi izven nje. Znanje se ne ustavi na pragu, znanje je povsod. Tako tudi intelektualno delo ni vezano samo na eno lokacijo. Tehnične možnosti in osebne preference odločajo o tem, kje delamo – in seveda tudi naš šef, ki dopušča možnosti izbire oz. nas pri tem spodbuja ali pa priznava samo 'delo na delovnem mestu'. Nedvomno velja: Ni vsak, ki rad poseda na kavču, tudi zasvojenec s televizijo, lahko je celo dragocen sodelavec.
Tudi izklopiti delo se moramo naučiti
K temi 'osebne preference': Individualnost in prosto odločanje se v naši družbi pišeta z veliko začetnico – kar pa je lahko včasih tudi varljivo. Prosta odločitev ni vedno zares prosta, ampak jo v ozadju določajo pritiski. To lahko deloma velja tudi za delo izven pisarne. Za nekatere je čudovito, da so lahko ustvarjalni na vlaku, v lokalu ali v parku. Za druge je delo izven pisarne neprijetna obveznost. V raziskavi podjetja Gensler, ki deluje na področju svetovanja in načrtovanja pisarniških prostorov, je 52 % 'delavcev znanja' izjavilo, da nikoli ne morejo popolnoma pozabiti na delo. Zato ne čudi dejstvo, da mnogi preverjajo elektronsko pošto tudi izven pisarne, opravljajo pogovore in delajo na prenosnem računalniku - deloma celo med počitnicami. Vendar pa ima lahko nezmožnost miselnega odklopa od dela negativne posledice za zdravje in dobro počutje. Tukaj torej velja previdnost, organizirati si moramo čas, v katerem delo popolnoma izklopimo.
Third Places kot mesta kreativnosti
Če želimo ohraniti pravo mero in veselje do dela, so lahko t.i. tretje lokacije, Third Places, odlična mesta za delo. Medtem ko s First Place označujemo prostor doma, s Second Place pisarno, z izrazom Third place (po Rayju Oldenburgu) označujemo vse druge javne in pol javne prostore in lokacije – od železniške postaje, vlaka in taksija, do hotelskih avl, kavarn, knjižnice ali parka. Te lokacije so na splošno dosegljive vsem ljudem in omogočajo sproščeno družabno srečevanje ter različne možnosti koriščenja, tudi za delo. Lahko bi dejali: Delamo lahko kjerkoli – tako na poti od ene lokacije do druge kot tudi na posebej zato namenjeni lokaciji. Ja, 'delavci znanja' so danes zelo mobilni – tako v intelektualnem kot tudi prostorskem smislu. Njihove misli se nenehno gibljejo okoli različnih projektov in nalog. Ali pa se ravnokar nahajajo v eni od stopenj kreativnega procesa, ki so: Discovery, Design, Discuss, Decide. Najprej je odkritje ali ideja. Potem je na vrsti stopnja izdelave osnutka, obdelave in jasnega oblikovanja ideje. Tako opremljeni gremo v proces diskusije, v okviru katere si pridobimo druga mnenja in informacije, ki jih vključimo v proces. Nazadnje je treba sprejeti odločitev o tem, ali in kako bo potekala realizacija. Tretje lokacije v takšnih primerih lahko prispevajo k navdihu in motivaciji – in sicer na vsaki od omenjenih stopenj. Nekaterim ljudem se najboljše ideje porodijo v naravi, daleč stran od hektičnega vsakdanjika. Drugim bolj ustreza vzdušje v knjižnicah, kjer razvijajo svoje načrte in jih spravijo na papir. Neformalno srečanje s kolegi v kavarni ni samo sproščujoče, lahko se razvije tudi v navdihujoč pogovor.
Prostorska pestrost
Glede na tipologijo delavcev znanja, t.i. Knowledge worker - glej naše članke »Raziskava za inovativne produktne koncepte«, »Invitation to an ongoing journey« in »Knowledge-Worker: The new Working-Class-Heroes« – tretje lokacije za delo uporabljata predvsem t.i. Gatherer in Navigator. Sta pogosto na poti in svoje delo opravita 'on the go'. Vendar tudi drugi delavci znanja potrebujejo delovno okolje, ki njihovo ustvarjalnost kar najbolj spodbuja. Iskane so različne kakovosti prostora. Najprimernejši prostor v pisarni se izbere glede na trenutno dejavnost. Že Walt Disney se je zavedal pomembnosti prostorske pestrosti. Vsi sodelavci, ki so sodelovali v kreativnem procesu, so lahko uporabljali različne prostore. Igrivo vzdušje za sanjanje, prostori z delavniškim karakterjem za praktično izvajanje in jasni, dosledno oblikovani prostori za izražanje kritike.
Delovno okolje je lahko ugodno oblikovano tudi z delitvijo in ločevanjem prostorov. Praktično in pregledno okolje lahko na delo vpliva ugodneje kot strogo ločene majhne sobice. Če se sodelavci v družbi počutijo bolje, so bolj veseli in zavzeti za delo, zato jih za doseganje dobrih rezultatov ni treba nujno pošiljati na kavo v najbližji lokal. Prozorna stena RF proizvajalca Bene optično odpravlja prostorske meje in širi obzorje. Brez vidnih okvirjev med steklenimi površinami stena oblikovalca Johannesa Scherrja zagotavlja visoko raven odprtosti. Smo tako rekoč med ljudmi – in to popolnoma brez akustičnih motenj. Na ta način steklena stena RF učinkovito prispeva k optimalnim pogojem v delovnem okolju za današnje oblike intelektualnega dela.
Ronnie Sambor
