Navpično navzgor
V pisarniških prostorih navadno močno primanjkuje obsežnih zelenih površin, saj slednje potrebujejo zelo veliko svetlobe in še posebej veliko prostora. Rešitev najdemo, kot že tolikokrat doslej, če spremenimo pogled na omenjeno težavo. »Navpično in ne vodoravno« je sodobna zamisel pri oblikovanju velikih notranjih zelenih površin.Navpične vrtove si je prvi zamislil francoski botanik in vrtnar umetnik Patrick Blanc. Že leta 1982 je ustvaril svoj prvi zasebni in v letu 1986 prvi javno dostopni navpični vrt (franc. Mur Végétal). A zamisel o navpičnih vrtovih je veliki preboj doživela leta 2001, ko je Blanc v pariškem razkošnem hotelu Perishing Hall zasnoval zeleno steno v notranjem dvorišču. Živa umetnina se razteza tri metre visoko in predstavlja prvi tako velik arhitekturni dosežek na tem področju. In še danes jo lahko občudujemo.
Od takrat dalje je Blanc ozelenil številne stene po vsem svetu. Naj gre za notranje stene trgovine Marithé+Francois Girbaud v mestu New York (2003), zunanjo fasado muzeja Musée du Quai Branly v Parizu (2005), vežo v nakupovalnem centru Siam Paragon Shopping Mall v Bangkoku (2005) ali za čakalnico letalske družbe Qantas v mestu Sydney (2007) Blanc in njegovi navpični vrtovi so vedno in povsod zanimivi.
Zunanjost in notranjost
Obe načeli že poznamo: notranje prostore, kot sta čakalnica ali veža, okrasimo z lončnicami ali manjšimi zelenimi površinami; zunanje površine, kot je fasada stavb, pa z zelenjem. A navpični vrtovi, imenovani tudi ozelenela stena ali živa stena, odločilno razširijo vse dosedanje zamisli.
Zamislimo si stavbo z ozelenelo fasado. Le kako izgleda? Katere rastline prekrivajo zid? Le kako je nastala, se razširila? Verjetno imamo v mislih podobo bršljana ali divje trte, ki se vzpenja po steni navzgor. Morda tudi podobo plezalk klematisa, glicinije ali vrtnic, ki za svojo rast potrebujejo pomoč, kot sta žica ali mreža. Vsem je skupno, da morajo zrasti do samega vrha stene, če želimo, da ozeleni celotna površina fasade. A žal nekatere rastline nikoli ne dosežejo vrha, ker je njihova rast omejena.
Nasprotno temu so ozelenele stene že od samega začetka popolnoma zaraščene z zelenjem. Rastlin ni treba posaditi v tla, saj rastejo vodoravno iz stene. Stene namreč predstavlja skoraj nevidno jekleno ogrodje, na katerega so pritrjeni cvetlični lonci, paneli iz pene ali podloga iz klobučevine. Na zadnji strani so stene opremljene z vodotesno plastjo. Samodejni navpično potekajoči namakalni sistem, po možnosti opremljen s senzorji za temperaturo in vlago ter s sistemom za oskrbo z mineralnimi snovmi, precej olajšajo vzdrževanje takšne ozelenele stene. Poleg tega so primerni za notranjost.
Živa stena – živahno delovno okolje
Živa stena vpliva tako na dogajanje v svojem notranjem kot zunanjem delu. Fasada se zaradi takšne strukture, ki zagotavlja senco in hitrejše izhlapevanje, poleti manj segreva, pozimi pa deluje izolacijsko. Poleg tega nudi naravno zaščito pred močnim nalivom in UV-sevanjem. A v poimenovanju »živa« stena se skriva še en pomen besede: ni živa zgolj stena, saj v svojem zunanjem delu nudi življenjski prostor tudi majhnim mestnim živalim.
Nadaljnje prednosti se kažejo tako v notranjosti kot zunanjosti. Žive stene dušijo zvočne valove in pripomorejo k prijetnejšemu ozračju v notranjosti. Delujejo kot naravne prezračevalne in čistilne naprave, zmanjšajo vpliv škodljivih snovi, vežejo prah nase in pretvarjajo CO2 v kisik. Poleg tega v pisarniških prostorih zagotavljajo čist zrak za bolj zdravo delovno okolje, kar se še kot posebej ugodno izkaže v ogrevalnem obdobju.
A četudi odmislimo vse te prednosti, nam žive stene pričarajo odličen občutek, da sedimo ob steni iz pravih rastlin in razpravljamo ali počivamo v sproščenem ozračju. Gre za neverjetno blagodejno delujoče in hkrati poživljajoče doživetje. Ker so žive stene zelo bohotne strukture, v marsikaterem uporabniku in obiskovalcu vzbudijo precejšnje presenečenje. Tudi iz čisto estetskega vidika. Rastline so lahko razvrščene po barvah ali vzorcih ali zgolj naključno »razmetane« po površini. A v vsakem primeru takšna živa stena vsakokrat s svojo živostjo naredi vtis in sproži čustveni odziv v opazovalcih.
Izgleda, da bo ta novost na področju oblikovanja prostorov še kar nekaj časa zanimiva in priljubljena. Navsezadnje so bili v zadnjih desetih letih uresničeni številni projekti v zasebnih hišah, šolah, restavracijah, trgovinah in nakupovalnih centrih, hotelih, muzejih, ambasadah, letališčih, na sejmih in celo v parkirnih hišah – ter navsezadnje tudi v pisarniških prostorih.
Ronnie Sambor
